Ustanovitev gasilskega društva (1976)
Krajevna skupnost Dobje je bila do leta 1976 v primeru požarov odvisna od iznajdljivosti prebivalcev in sosednjih društev (Kalobje, Planina, Slivnica). Zavedali so se, da je ob požarih in drugih nesrečah pomembna hitra pomoč, zato so začeli razmišljati o ustanovitvi lastnega prostovoljnega gasilskega društva. Na svetu Krajevne skupnosti Dobje, 1. aprila 1976, so sprejeli sklep o ustanovitvi, ustanovni občni zbor Gasilskega društva Dobje pri Planini pa je bil 15. maja 1976 ob 19. uri v osnovni šoli Dobje. Prebivalci so pokazali veliko zanimanje, saj se je uvodnega sestanka udeležilo kar 42 krajanov. Udeležila sta se ga tudi predstavnika Občinske skupščine Šentjur pri Celju, tov. Martin Avžner in Martin Cmok, ki sta zbranim predstavila organizacijo, delovanje, naloge in dolžnosti gasilcev. Krajevna skupnost Dobje je začela delovati kot eno operativno področje. Za prvega predsednika Gasilskega društva Dobje pri Planini je bil izvoljen Milan Janša iz Večjega Brda, za poveljnika pa Edi Kovačič iz Repuša. Društvo so uradno registrirali 6. marca 1978.

Registracija društva leta 1978
Na sliki (od leve proti desni) so: Edi Kovačič, Stanko Tovornik, Franci Selič, Marjan Kovačič, Branko Volasko, Slavko Lončar, Edi Šmid, Jože Volasko in Jože Rabuza pred župniščem v Dobju, v katerem je društvo imelo svoj prostor.

Gasilci v prvih svečanih uniformah
Na sliki so (od leve proti desni): David Salobir, Marjan Kovačič, Jože Rabuza, Franc Planko, Jože Volasko, Jože Hrastnik in Edi Kovačič.
Začetki so bili težki, saj ni bilo ustreznega prostora (prostor v župnišču), opreme, orodja, usposobljenih gasilcev, zato je bil eden poglavitnih ciljev društva strokovno usposobiti čim več članov za akcijo ob morebitnih elementarnih nesrečah, hkrati pa motivirati mlade za gasilsko dejavnost. Člani so se začeli aktivno udeleževali tekmovanj, raznih srečanj in prostovoljnih akcij. K temu so uspešno spodbujali tudi pionirje in mladince.
Prevzem prvega gasilskega vozila TAM TG 75 (1980)
Leta 1980 so gasilci v letni delovni načrt vključili nakup gasilskega avtomobila, kombija znamke TAM. Nakup so uresničili s finančno podporo Krajevne skupnosti Dobje, Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Občine Šentjur in gasilskega društva, ki je veliko denarnih prispevkov pridobilo od prebivalcev Krajevne skupnosti Dobje.
Svečani prevzem kombija je bil 24. avgusta 1980. Ob tej priložnosti so enote gasilskega društva Šentjur v Dobju prikazale gašenje požara na hiši in zaščito gospodarskega poslopja. Sledil je »krst« novega avtomobila, ki je predstavljal veliko pridobitev društva, zato je bil ta dogodek za vse krajane zelo pomemben.
Prevzem nove motorne brizgalne (1981)
Leta 1980 so gasilci imeli dve Tomosovi brizgalni, ki ju je uporabljala tudi civilna zaščita, in avto TAM TG 75, ki so ga uradno prevzeli avgusta 1980. Zavedali so se, da za uspešno delovanje društva potrebujejo novo motorno brizgalno, zato so decembra začeli z akcijo zbiranja denarnih sredstev. Prošnje za pridobitev sredstev so poslali številnim podjetjem in organizacijam. Prijazno so se odzvali Gradbeno podjetje Bežigrad iz Ljubljane, Krajevna skupnost Dobje, Li Bohor Šentjur, Merx Šentjur, SIS za varnost pred požarom skupščine Občine Laško in GD Kalobje. Ob novem letu pa so člani društva obiskali vsako gospodinjstvo, izročili koledar in krajane seznanili o zbiranju sredstev za novo črpalko. Krajani so s prispevki še tako enkrat izkazali svojo široko pripravljenost za humanitarne akcije. Krst nove brizgalne je bil 14. junija 1981. Slovesnosti se je udeležilo kar enajst gasilskih društev s celjskega območja, mnogim krajanom pa so podelili diplome in priznanja. Gasilci so bili nove pridobitve izredno veseli, zato so poskrbeli za prijetno druženje, ki so ga s svojim programom obogatili tudi člani domačega kulturnega društva.
10 let delovanja PGD Dobje – razvitje prapora ob jubileju (1986)
Na letni konferenci so gasilci sprejeli sklep, da bodo ob jubileju razvili prapor. Čeprav je bilo aktivnih članov samo 40, je društvo bilo med najaktivnejšimi v Občini Šentjur. Slavnostni dogodek z razvitjem prapora in podelitvijo priznanj je bil 14. septembra 1986. Za trak na praporu je prispevalo 16 darovalcev, za zlati žebljiček 59 in za srebrni žebljiček 22 darovalcev.
»Nobeden od nas pred desetimi leti ni mogel verjeti, da se bo tako lepo razvilo gasilsko delo, da bomo ob deseti obletnici razvili naš prapor.«
(Franc Salobir, takratni predsednik društva)
Začetek gradnje gasilskega doma (1987)
Mlado gasilsko društvo se je hitro posodabljalo. V premajhni garaži novega kulturnega doma sta bili pomembni pridobitvi, in sicer gasilski avtomobil in motorna črpalka. Prostorska stiska je bila velika, zato so v mesecu požarne varnosti, oktobra 1987, začeli z gradnjo gasilskega doma.

Izkop temeljev za novi gasilski dom
Na sliki Franc Planko, Franc Leskovšek, Adi Lončar, Vinko Bezgovšek,
Jožica Salobir in Andrej Rebernik.

Pri samokolnici Franci Zalokar, za njim Cvetko Gajšek, Jože Volasko, st.,
z lato v roki Jože Volasko, ml.
Vsa zidarska dela je prevzel Jože Volasko, ml. Krajani so delali ročno in prostovoljno, o čemer zgovorno priča zvezek, v katerega so se podpisali po opravljenem delu. Material za plošče so vozili s samokolnicami. Prvo ploščo so napravili 27. novembra 1987, drugo 26. junija 1988, z ostrešjem pa so zaključili 2. januarja 1989. Sledila so preostala dela: elektrika, vodovod, fasada, asfaltiranje dvorišča … Vsakemu delu je sledil »likof«. Za hrano sta skrbela Franci in Jožica Salobir, na pomoč pa sta priskočila gostilničarja Olga Škoberne in Hugo Salobir.
Pri gradnji je sodelovalo 112 krajanov, ki so skupaj opravili 3204 udarniških ur.
Otvoritev gasilskega doma (1995)
Gasilski dom je bil dokončno zgrajen v letu 1995. Slavnostna otvoritev gasilskega doma je bila 17. septembra 1995. Trak je prerezal šentjurski župan Jurij Malovrh, blagoslov pa je opravil stolni kanonik in dekan mariborskega stolnega kapitlja, prelat Franc Zdolšek. Gasilski podmladek je pripravil bogat kulturni program, ki ga je s svojim nastopom obogatila štorska pihalna godba. Podelili so številna priznanja. Po uradnem delu pa je sledilo sproščeno druženje ob zvokih ansambla Francija Zemeta.
20 let delovanja PGD Dobje (1996)
Člani društva so vestno izpolnjevali svoje obveznosti. Bili so vsestransko aktivni. Prirejali in udeleževali so se številnih občnih zborov, raznih obletnic društev, prevzemov vozil, delovnih akcij, tudi pogrebov. Sledilo je praznovanje 20. obletnice delovanja PGD Dobje, ki je bilo 7. julija 1996. Slavnostna govornika sta bila predstavnik Gasilske zveze Šentjur, gospod Martin Cmok, in župan Občine Šentjur, gospod Jurij Malovrh. Praznovanja so se udeležili tudi člani sosednjih društev. Kulturni program je popestrila folklorna skupina Osnovne šole Dobje. Za veselo druženje je poskrbel ansambel Štirje Kovači.
25 let delovanja PGD Dobje – prevzem avtocisterne MAN (2001)
Leta 2001 so na občnem zboru PGD Dobje sprejeli sklep o nabavi avtocisterne. Zavedali so se, da je njihov cilj povezan z velikim finančnim zalogajem, zato so se s prošnjo za pridobitev denarnih sredstev obrnili na številna podjetja, organizacije in seveda na vse občane Občine Dobje. Večino denarja je prispevala Občina Dobje, nekaj gasilci, precejšnji delež pa so zbrali na dobrodelne načine. Člani društva so po vaseh zbirali prostovoljne prispevke. Po novem letu so pripravili več licitacij svinjskih glav. Nekaj krajanov je podarilo prašiče, ki so jih ob nedeljah po maši izlicitirali sredi trga pred gasilskim domom. Večino licitacij je vodil takratni župan in predsednik PGD Dobje Franci Salobir. Na njegovo pobudo so organizirali tudi dobrodelni koncert, na katerega so povabili mnoge ansamble in posameznike, ki so se z veseljem odzvali povabilu. Koncert je bil 7. oktobra 2001 in je bil odlično obiskan. Tako je PGD Dobje končno zbralo dovolj denarnih sredstev za novo, sodobno gasilsko vozilo s cisterno za učinkovitejše intervencije na zahtevnem terenu. Uradni prevzem cisterne in 25. obletnico delovanja PGD Dobje so obeležili 28. oktobra 2001.
Slavja so se udeležili predstavniki vseh prostovoljnih gasilskih društev v GZ Šentjur s predsednikom Jožetom Župancem in poveljnikom Stankom Artičkom. Nova avtocisterna je imela 46 botrov, 13 sopokroviteljev in 11 pokroviteljev. Prevzel jo je šofer Franc Leskovšek, ml., s pomočnikoma Brankom Topličancem in Brankom Udučem. Blagoslovil jo je domači duhovnik gospod Milan Zdolšek. Za kulturni program so poskrbeli člani društva Mladi gasilec, Folklorna skupina OŠ Dobje in cerkveni pevski zbor, ki ga je vodila Ana Plemenitaš. Prireditev je povezoval gospod Tone Vrabel.
30 let delovanja PGD – prevzem gasilskega vozila GV-1 (2006)
8. oktobra 2006 je PGD Dobje praznovalo 30-letnico svojega delovanja. Slavnosti v počastitev jubileja so se začele 6. oktobra s slavnostno sejo, na kateri je predsednik Franc Salobir najprej podal poročilo o delovanju društva v minulih tridesetih letih. V nadaljevanju so podelili priznanja za 30-letno sodelovanje s PGD Dobje vsem prostovoljnim gasilskim društvom v Gasilski zvezi Šentjur. Slavnostne seje so se poleg članov PGD Dobje udeležili še predsednik GZ Šentjur Jože Zupanc, poveljnik GZ Šentjur Martin Cmok, tajnik GZ Šentjur Janko Cerkvenik, podpoveljnik GZ Šentjur Stanko Artiček in predstavniki večine gasilskih društev v GZ Šentjur. 8. oktobra pa sta se slovesnosti poleg navedenih udeležila še državni sekretar kabineta predsednika vlade dr. Vinko Gorenak in podpredsednik GZ Slovenije Tone Koren. PGD Dobje je uradno prevzelo novo gasilsko vozilo GV-1, ki ga je blagoslovil duhovnik Peter Orešnik. Največ je za vozilo prispevala Občina Dobje, nato Uprava RS za zaščito in reševanje, PGD Dobje, Kulturno društvo Dobje, Občina Šentjur ter številni posamezniki in občani Občine Dobje, za kar so prejeli priznanja. Predsednik PGD Dobje Franc Salobir je ključe novega avtomobila izročil šoferju Dragu Volasku. Ob tridesetletnici so bile članom PGD Dobje podeljene tudi različne plakete in značke. V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor Kulturnega društva Dobje, učenci OŠ Dobje, za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel Kozjanski zven.

Skupinska slika gasilcev ob 30. jubileju
(z leve proti desni)
1. vrsta: Franc Tovornik, Branko Uduč, Jožica Salobir, Ivan Tovornik, Franc Leskovšek, ml., Edi Kovačič, Franc Leskovšek, st., Stane Tovornik;
2. vrsta: Anton Ojsteršek, Marjan Volasko, Aleksandra Zalokar, Irena Ojsteršek, Sabina Jokić, Dragica Zalokar, Tinka Žekar, Drago Volasko, Franc Planko;
3. vrsta: Jože Salobir, Bojan Perc, David Gračnar, Alojz Antlej, Aleš Gajšek, Janez Leskovšek, Andrej Kovačič, David Jokić, Marko Vodišek, Marjan Leskovšek in
Branko Bezgovšek.
Prevzem nove motorne brizgalne (2013)
29. junija 2013 so gasilci organizirali že tradicionalno »horuk vajo« in »Gasilsko noč v Dobju. Po tekmovanju gasilskih enot v mokri vaji s sedmimi tekmovalci je sledil prevzem nove gasilske brizgalne s predstavitveno vajo gasilcev iz Dobja. V upravljanje jo je dobil David Jokić. Blagoslov je opravil duhovnik Janez Puhan. V društvu so se nove pridobitve zelo razveselili, saj so za svoje delovanje v gasilskem vozilu imeli več kot 35 let staro prenosno brizgalno. Za veselo vzdušje je poskrbel ansambel Petra Finka.
Obnova gasilskega doma in gradnja prizidka (2014)
Gasilci PDG Dobje so se že dlje časa soočali s prostorsko stisko, hkrati pa jih je tudi zakonodaja z novimi predpisi silila k preureditvi in razširitvi prostorov, zato so v ta namen kar nekaj let varčevali in občino opozarjali na nujnost novih prostorov. V letu 2014 so se odločili, da bodo s širitvijo in obnovo gasilskega doma tudi dejansko začeli. V ta namen je bil ustanovljen upravni odbor, ki je bdel nad potrebnimi naložbami, načrtovanjem in izvajanjem gradbenih del. Člani upravnega odbora so Branko Uduč, ki je predsednik odbora, Helena Volasko, Branko Bezgovšek, Franci Leskovšek, Janez Leskovšek, Dušan Planko in David Jokić. Z gradnjo prizidka so začeli v jesenskih mesecih. Prvotno so načrtovali le dograditev obstoječega objekta in ureditev notranjih prostorov ter utrditev in asfaltiranje parkirišča. Po začetnih delih pa so se porodile nove ideja o prenovi starega dela gasilskega doma: obnoviti streho, dvorano, tla ter stari in dozidani del preobleči z novo izolacijsko fasado. Gradbena dela so izvajala podjetja GIC gradnje, d. o. o., iz Rogaške Slatine, Aleš Krajnc, Montaže stavbnega pohištva, s. p., iz Paridola in Gradbena mehanizacija Ferdinand Hercog, s. p., iz Tevč pri Laškem.














































































